Predavanje prof. dr. Simona Dobnika

posted in: Novice | 0

V  petek, 4. januarja 2019, ob 11. uri,  je v prostorih Fakultete za tehnologijo polimerov, Ozare 19, Slovenj Gradec potekalo predavanje izr. prof. dr. Simona Dobnika.

FOTOGRAFIJE IZ DOGODKA:

Predavanje dr Simona Dobnika

Izr. prof. dr. Simon Dobnik, ki je član Društva KAZU,  je magisterij in doktorat zaključil na univerzi v Oxfordu, kjer je bil nekaj let tudi zaposlen. Trenutno je izredni profesor računalniške lingvistike na Inštitutu za filozofijo, jezikoslovje in teorijo znanosti (FLoV) Univerze v Göteborgu na Švedskem. Je član Centra za jezikovne tehnologije (Centre for Language Technology, CLT) in Centra za jezikovne teorije in študije verjetnosti (Centre for Linguistic Theory and Studies in Probability, CLASP). Njegovi raziskovalni interesi so percepcija prostora, računalniško modeliranje jezika in percepcije, interakcija med ljudmi in roboti, situirani sistemi za dialog in računalniški modeli jezikovnega pomena (semantika). ( več na: https://clasp.gu.se/about/people/simon-dobnik).

Kratek povzetek predavanja:

Računalniška lingvistika, jezikovna tehnologija ali procesiranje naravnega jezika je tisti del umetne inteligence, ki se ukvarja z modeliranjem človeškega ali naravnega jezika, tako besed kot govora, z računalniškimi programi s ciljem, da bi ga ti proizvedli ali razumeli na enka način kot pa ljudje. To je pomembno iz dveh razlogov. Velik del našega znanja je zapisan prav v naravnem jeziku, na primer v besedilih, ki jih najdemo na spletu, in iz katerih želimo izluščiti pomen, jih povzeti ali prevesti v drug jezik. Jezik je tudi najbolj naraven način komunikacije med nami, vendar večina ni vešča računalniškega programiranja. Namesto, da se vsak od nas nauči računalniškega programskega jezika, je veliko bolj naravno, da se s pametnim asistentom ali robotom sporazumevamo kar v slovenščini in ga tako tudi “programiramo”.

Preden se lotimo dela, je potrebno, da vemo nekaj o samem jeziku. Kako deluje? Kako razumemo pomen besed in stavkov? Kakšna so pravila sporazumevanja med nami? Ljudje in računalniki (tudi najsodobnejši roboti) smo si zelo različni, zato moramo najti načine (algoritme ali sisteme), ki poustvarijo jezikovno vedenje navzven, ki je podobno našemu. V ozadju si pomagamo z matematiko in logiko, programskimi jeziki, teorijo verjetnosti, strojnim učenjem, rudarjenjem podatkov in še čem. Računalniki programi se učijo iz vzorcev informacij, ki jim jih posredujemo, vendar pa pogosto to niso enake informacije – zvoki in podobe, ki jih vidi otrok, ko se uči jezika. Prav tako se računalniki ne učijo jezika v sporazumevanju z drugimi ljudmi več let. Ljudje lahko tudi hitro prilagodimo pomen in izbiro besed glede na različne situacije, vključno s tistimi, ko se sporazumevamo z računalniki. Torej morajo biti računalniški programi enako prilagodljivi do nas in se učiti od nas. Delo z umetno inteligentninimi sistemi pa nam ne prinese le novih dognanj, kako izboljšati jezikovne sposobnosti računalnikov, temveč nam da tudi odgovore o tem, kako posebna je človeška inteligenca.